Cepite se kot Nežka?
DODATEK (6.03.2020): raziskovalni članek dr. Delong je bil umaknjen iz znanstvene revije, vendar to v ničemer ne spremeni sledeče analize, katere ni namen dokazovati pravilnost konkretne znanstvene raziskave, ampak gre za analizo NIJZ-jevega komuniciranja z javnostjo na primeru polemike okoli HPV cepiva.
Do cepiva hpv kritična študija raziskovalke dr. Gayle DeLong v zadnjem času dviguje prah. Preden prevetrimo naš pretežno virtualni prostor še nekaj opažanj.
DeLong je raziskovala, ali cepivo hpv zmanjšuje plodnost pri ženskah, vendar pa samo na podlagi njene študije ne gre zaključiti, da je temu tako. V tej točki lahko pritrdimo Nacionalnemu inštitutu za varovanje javnega zdravja (Nijz), da je opozoril na takšno interpretacijo v članku na Planet Lepote.
Kljub temu, da ima Nijz prav, da ni dokončnih dokazov da bi cepivo hpv zmanjševalo plodnost pri ženskah, so pri razlagi Nijz-ja so nekatere nejasnosti ali celo pomanjkljivosti in potencialna zavajanja.
Ta analiza nakazuje, da je Nijz, v paketu z do določene mere utemeljeno kritiko, obenem tudi s selektivnim naborom podatkov lansiral stereotipno podobo slovenskega dekleta ali žene, ki se; če še malo potenciramo in parafraziramo; ‘odgovorno cepi, oziroma je neodgovorna, če se ne cepi za hpv’. Vsaj v obstoječem kontekstu, je posredno bilo izključeno vprašanje smotrnosti tovrstnih nadaljnih preiskav hpv cepiva, kot tudi nekaj drugih potencialno ključnih dejavnikov (kriza gospodarstva, kemizacija okolja) v povezavi z rodnostjo.
Dileme o cepivih postajajo že del folklore. Morda zato ni presenetljivo, da je projekt Imuno podprl otroško knjigo Nežka se cepi, ki jo je napisal Blaž Mencinger. Bi tudi tukaj lahko iskali kakšne ujemajoče stereotipe?
Glede na naslovno vprašanje ali cepivo hpv zmanjšuje plodnost ali ne, tudi ta članek ne bo ponudil dokončne resnice, nasprotno - ob podaji številnih dejstev bo odprl nova vprašanja.
Če se vam ne ljubi brati suhoparnih znanstvenih dejstev preskočite do potencialnih drugih dejavnikov. Tam se začne iz družbenega vidika ključni del.
O DOKONČNIH DOKAZIH
Nijz je poudaril, da ni dokazane povezave med cepivom proti hpv ter zmanjšanjem stopnje rodnosti. Nijz nikjer ni eksplicitno napisal, da naj bi kaj takega trdila tudi avtorica raziskave, a da bo jasno: tudi avtorica raziskave DeLong ne poda dokončnega zaključka - poziva pa k nadaljnim raziskavam.
DeLong, povzetek študije. Vir.
PRED UVEDBO CEPIVA
Cepivo proti HPV je na trgu od leta 2006 in predhodnji statistični trend rodnosti je relevanten podatek. Nijz je izpostavil, da je bila v ZDA stopnja rodnosti glede na podatke Svetovne banke v upadu že od šestdesetih prejšnjega stoletja. Nijz ni nikjer eksplicitno trdil, da DeLong ni upoštevala podatkov iz preteklosti, a prav tako ni omenil, da to je naredila - sicer res ne v javno dostopnem povzetku študije, ampak nekje na začetku študije. DeLong; ki je raziskavo izvedla za obdobje od 2007 do 2014 (med 2007 in 2015 povprečje rodnosti na 1000 žensk pade s 118 na 105); se je tudi uzrla v preteklost in izpostavila podatke za obdobje med 1995 in 2006, ko je rodnost naraščala (na povprečje 1000 žensk od 109 do 118). DeLong je upoštevala obdobje pred uvedbo cepiva hpv. Drži pa, da ni v maniri Nijz-ja hitela nazaj do ‘hipijevskih’ šestdestih prejšnjega stoletja in ugotavljala velikega padca v rodnosti, ampak je za desetletno obdobje, neposredno pred začetkom cepljenja proti hpv, razbrala pravzaprav naraščanje rodnosti.
KDO ZAVAJA BRALCE?
Vir: spletna stran Nijz, 22.11.2019
Ali Nijz zavaja bralce, ko predstavlja, da DeLong ni naredila raziskave na populaciji 8 milijonov žensk iz ZDA? DeLong je vzela za izhodišče podatke 700 žensk (starih od 25-29 let, med leti 2007 - 2014), izbranih iz mreže NHANES, ki je uradna statistična baza pod okriljem CDC (Center za kontrolo bolezni, ZDA). To dejstvo naj bi predstavljajo referenco, da naj bi izbrani vzorec ustrezal 8 milijonom. Statistika je sicer neobhodna pri obsežnejših raziskavah. Pričakovali bi lahko torej razlago, zakaj mreža Nhanes po mnenju Nijz naj ne bi bila zanesljiva? Ali Nijz meni, da bi avtorica raziskave, morala brez statistike in eno po eno preveriti podatke za 8 milijonov žensk, da bi bil ta del raziskave v njihovih očeh korektno opravljen?
Dobeseden in nepreveden citat DeLongove glede na statistično obdelavo podatkov: “The sample included 700 females aged 25–29 between the years 2007 and 2014. Recall that NHANES selects survey participants strategically such that the survey reflects the US population.The sample of 700 females represented 7944,091females. The subset of ever-married women included 304 survey participants who represented 3842,661 women; the subset of 396 never-marriedwomen represented 4091,429 women."
VPRAŠANJE INTERPRETACIJE
Retrospektivna študija DeLongove je torej za obdobje med 2007 in 2014, je na vzorcu 700 žensk (mreža Nhanes) izoblikovala analizo za 8 milijonov žensk. V času raziskave je okoli 60 % vključenih žensk, ki niso prejele cepiva, bilo v tem času vsaj enkrat nosečih, medtem ko jih je bilo med tistimi, ki so prejele cepivo hpv, le 35 %. Med poročenimi jih je med tistimi, ki niso prejele cepiva, zanosilo kar 75 % in le 50 % tistih, ki so ga prejele. DeLong je preračunala, da če bi vseh 8 milijonov žensk, ki jih je zaobjela raziskava prejelo cepivo hpv, da bi število žensk, ki lahko zanosijo, padlo za kar 2 milijona.
Nijz, 23.11.2019
Nijz očita DeLongovi, da se je pri razlagi upada rodnosti oprla predvsem na biološko razlago. Sicer bi lahko tudi interpretirali, da je DeLong biološko razlago navezala na interpretacijo konkretnih podatkov, pridobljenih s konkretno študijo, a da pri tem ni izključila drugih potencialnih dejavnikov (katere je v splošnem torej omenila). DeLong sicer pravi, da podatki nakazujejo, da je cepivo hpv vsaj eden izmed dejavnikov, ki vpliva na upadanje rodnosti.
Dobeseden in nepreveden citat DeLongove: “Data suggest that at least part of the reason for the recent decline in US birth rates amongst females aged 25–29 may be associated with increasing injection of the HPV vaccine.”
Nijz, 23.11.2019
Nijz, 23.11.2019
Nijz ima ponovno načeloma prav, ko opozarja, da raziskava DeLongove ni zajela podatka o tem, koliko žensk od tistih, ki niso rodile ali so rodile enkrat, si tudi želi otroka ali več otrok. Zanimivo in morda tudi pomenljivo - je to, da Nijz izpostavi samo to možnost, ki jo še opisno podkrepi: “mlade ženske/…/, ki se za materinstvo odločajo premišljeno in odgovorno potem ko opravijo študijske obveznosti./…/, kar potrjuje našo zgornjo trditev, da mlade cepljene ženske študirajo in odlagajo materinstvo”.
DRUGI POTENCIALNI FAKTORJI
Nijz ni sicer nikjer eksplicitno zapisal, da DeLong v splošnem ni omenila drugih potencialnih dejavnikov, vendar tudi ni omenil, da jih je kar nekaj naštela. Obstaja še možnost, da je Nijz sklepal, da je trditev ‘o premišljenih in odgovornih mladih ženskah’ najbolj relevantna. Vendar poglejmo potencialne druge faktorje ki jih DeLong omeni v kontekstu upadanja rodnosti v letih od 2007 do 2015:
1. otimalnejša kontracepcija (študija, iz leta 2017),
2. svetovna kriza leta 2008 (študija),
3. izpostavljenost okoljskemu onesnaževanju (več virov: študija, o izpostavljenosti enemu ali več (okoljskih) toksinov ter potencialni vpliv na rodnost, konkretneje rečeno o povezavi med kovinami kot sta živo srebro in svinec, ki sta pogosta prisotna v okolju, ali o povezavi med kovinami kot je na primer aluminij, ki je pogosto prisoten v farmacevtskih produktih, ter vpliv teh toksinov na potencialne nepravilnosti pri razvoju plodu pri sesalcih; študija, ki je analizirala literaturo o okoljskih endokrinih motilcih, kot so dioksini ali poliklorirani bifenili (PCB) in zaključila, da obstaja povezava med temi kemikalijami in neplodnostjo, neredno menstruacijo ter spontanimi splavi; študija, v kateri so poročali o povišanju splavov pri ženskah, katere so bile izpostavljene pesticidom; študija, ki je na podganah raziskovala vpliv aluminija na jajčnike, in zaključila, da je aluminij povzročil poškodbo znotraj celic, primarno s spremembo celičnih mitohondrijev; ter študija, ki je dokazovala, da izpostavljenost onesnaženemu zraku pomeni povezavo s povečevanjem neplodnosti pri ženskah in moških.
Bi teza Nijz-ja, da ‘mlade cepljene ženske študirajo in odlagajo materinstvo’ bi načeloma lahko sovpadala v kontekst ‘optimalnejše kontracepcije’, ki ga med drugimi potencialnimi faktorji omenja DeLong? Tehnično gledano bi verjetno v kontekstu ene študije avtorica raziskave težko zajela vse apekte širokega nabora alternativnih potencialnih faktorjev, morda je tu tudi razlog, da potem ni izbrala niti enega izmed njih - ker je predvidevala, da bi to lahko bila raziskovalna vsebina morebitnih nadaljnjih raziskovanj?
Ali Nijz s tem, ko na tak način ponudi zgolj teorijo o ‘mladih cepljenih ženskah, ki študirajo in odlagajo materinstvo’, ali s tem ne ustvari nekega stereotipnega prototipa slovenskih deklet ali žensk? Ne glede na potencialne stranske učinke cepljenja, ne glede na potencialno onesnaževanje, ne glede na gospodarsko krizo; po doktrini Nijz-ja, se nižanje rodnosti (v Sloveniji) najbolje ali načeloma razloži izključno s študijem in odlaganjem materinstva?
ZNANSTVENI PING-PONG (Po principu tv limonad, tudi lahko preskočite)
Vir: Nijz, 23.11.2019
Nijz trdi, da je DeLong v prvem odstavku zaključka zapisala, da je bila manjša plodnost po cepljenju proti hpv večkrat ugotovljena v študijah, da pa ni navedla nobene študije. A na tistem mestu ni videti, da navaja drugega kot pa zaključek okoli podatkov, pridobljenih tekom lastne raziskave, zato ni jasno koga ali kaj bi morala citirati. Prav tako pa DeLong na tistem mestu ni zapisala, da naj bi bila manjša plodnost v povezavi s hpv cepivom že večkrat ugotovljena.
Dobeseden in nepreveden citat, v prvem odstavku zaključka, v kontekstu katerega omenja DeLong lastne izračune se glasi: “Birth rates in the United States have recently fallen (Martin, Hamilton, and Osterman 2017). Data suggest that the HPV vaccine is associated with a lowered probability of having been pregnant. Several case studies link the HPV shot to POF suggesting one mechanism through which the vaccine affected fertility might involve ovarian damage. Other mechanisms through which the HPV shot might influence the probability of conceiving also exist.”
Podobnim ‘nesporazumom’ sicer ni konca ne kraja… V naslednjem stavku, še vedno prvega odstavka zaključka avtorica raziskave povzame svojo ‘biološko razlago’, da je ena izmed možnih razlag upadnja rodnosti, skozi študije, ki povezujejo hpv cepivo s primarno odpovedjo jajčnikov. Na tem mestu drži (a Nijz paradoksalno ni referiral na to vsebino), da DeLong v tem primeru ni referirala nobene študije. Gre v tem primeru lahko tudi za povzetek sekundarne trditve, ki pa jo je sicer tekom raziskave avtorica bolj podrobno navedla? Namreč v začetku znanstvenega članka je DeLong navedla, da je bilo nekaj primerov povezovanja hpv cepiva in primarno odpoved jajčnikov, to je navezala s študijo primera oz. tudi s to študijo primera. Zapisala je še, da je primarna odpoved jajčnikov zelo redka pri mlajših ženskah pred naravnim časom menopavze, ter dodala razmišljanje, da lahko zaplet v obliki odpovedi jajčnikov potencialno prekrije uporaba kontracepcijskih metod. Kot mogoči razlog odpovedi jajčnikov navede prisotnost aluminija v cepivu hpv, in se pri tem na primer naveže na študijo o vplivu aluminija na ženski reproduktivni sistem.
Nijz se sicer naveže na tole študijo in pravi, da ni dokazov, ki bi nakazovali, oziroma da raziskave niso potrdile, da bi bila med cepljenjem s cepivom hpv in odpovedjo jajčnikov kakršnakoli povezava.
Nijz, 23.11.2019
Kdo lahko karkoli komentira ali raziskuje o cepivih? Nihče, ki ni iz medicinske stroke, ali imunolog ali epidemolog? Nijz navaja, da avtorica raziskave enostavno ni iz teh, če parafraziramo, posvečenih krogov, da pa je razvidno, da je zaposlena na oddelku za ekonomijo in finance. Dr. DeLong je sicer očitno profesorica na Univerzi v New Yorku, slednjega podatka Nijz ni poiskal oziroma ni navedel.
Nijz, 23.11.2019
Nijz namiguje, da avtorici raziskave jemlje kredibilnost dejstvo, da je vložila odškodnino zaradi cepiva pri svojem otroku, toliko bolj ker je bila zahteva zavrnjena. Vendar, DeLong je vložila zahtevo za odškodnino za neko drugo (neimenovano) cepivo. Zahteva je bila zavrnjena zaradi nepravočasne oddaje. Dobesedna in neprevedena opomba pri dodatnih informacijah študije: “The author filed a claim under the Vaccine Injury Compensation Program on behalf of her daughter. The Special Master dismissed the claim due to untimely filing. The claim did not include the HPV vaccine.”
UČINKOVITOST in stranski učinki HPV CEPIVA
Nijz navaja, da Svetovna zdravstvena organizacija sledi varnosti cepiva hpv in da, razen za “izredno hude alergične reakcije/anafilakcije (1,7 primera na milijon odmerkov) in sinkope, povezane z anksioznostjo ali stresom, ki ga povzoča injiciranje cepiva” niso našli dokazov, ki bi potrdili vzročno povezavo. A v varnostno mrežo VAERS je bilo prijavljenih več stranskih učinkov. Za vse Nijz omenja, da so se pojavili v časovni povezavi s cepljenjem, kar pomeni, da sicer niso dokazani, vendar so bili prijavljeni. Nijz tako omenja, povezavo med adjuvansi, ki vsebujejo aluminij in obolenji,- masovna psihogena obolenja, avtoimunska obolenja (vključno s sindromom Guillain-Barré in multiplo sklerozo), venska tromboembolija, kap, neugodni izidi nosečnosti, kompleksni regionalni bolečinski sindrom (CRPS), sindrom posturalne ortostatske tahikardije (POTS), prezgodnja odpoved jajčnikov. DeLong pa v raziskavi navaja študijo iz leta 2017, katera je ob pregledu baze VAERS za leta med 2006 in 2014 preštela 48 prijav poškodbe jajčnikov v povezavi z avtoimunsko reakcijo na hpv cepivo.
Nijz zanika, da bi cepivo proti hpv povečevalo nevarnost za razvoj hpv pri ženskah, ki so bile virusu izpostavljene. Navaja raziskavo, o učinkovitosti hpv cepiv tudi v populaciji, ki je bila predhodno okužena ali pa je imela bolezen zaradi hpv. Omenja tudi smotrnost cepljenja s hpv cepivom pred začetkom spolne aktivnosti, ker je bila vseeno “izmerjena višja učinkovitost v populaciji žensk, ki še niso bile izpostavljene hpv.”
Kaj pa o prej omenjenem primeru pravi ta študija od Mercka? Kjer se je najprej izkazalo, da so cepljene ženske s hpv spremembami, po cepljenju v večji meri dobile raka na materničnem vratu? Po teh rezultatih so dodali kriterija kajenja in ta prvotni rezultat se je porazgubil. Pri drugih študijah v tem sklopu Merckovih raziskav niso uvajali faktorja kajenja, samo v tej, ki je sprva kazala dvomljiv rezultat za proizvajalca cepiva.
BBC je pred letom dni poročal, da znanstveniki napovedujejo, da bodo izkoreninili raka na materničnem vratu v naslednjih dvajsetih letih. Cepljenje ter presejalni testi predstavljajo ključno zdravstveno politiko. Do leta 2022 predvidevajo, da bodo to bolezen uvrstili med redke vrste raka, pogoj pa je, da statistično število obolelih pade na manj kot šest posameznic na 100 tisoč žensk.
Če pogledamo uradne podatke avstralske vlade za incidenco raka na materničnem vratu za Avstalijo vidimo, da je praktično bolj ali manj na isti točki od leta 2006, ko je bilo uvedeno cepivo hpv.
Vir: https://cervical-cancer.canceraustralia.gov.au/statistics
Podobno lahko opazimo pri uradni statistiki pogostosti raka na materničnem vratu za Veliko Britanijo. Stopnja ostaja približno ista od leta 2006, ko je bilo uvedeno cepivo hpv.
Vir: https://www.cancerresearchuk.org/health-professional/cancer-statistics/statistics-by-cancer-type/cervical-cancer/incidence#heading-Two
STRANSKI UČINKI CEPIV in folklora
Nijz izpostavlja, da je v članku na Planet Lepote brez kakršnekoli reference navedeno, da cepiva slabijo imunski sistem in da tudi povzročajo bolezni, kot je avtizem, avtoimuna in rakava obolenja. Da naj bi bilo ravno nasprotno, in da naj bi cepljenje spodbudilo imunski sistem, nadaljuje Nijz in se naveže delo Cepljenje in cepiva. Da je uradno stališče stroke takšno, da naj bi bila cepiva varna in učinkovita, ter da del strokovne in laične javnosti meni nasprotno - to je torej že del folklore. Mnogo znanstvenikov, kot tudi širša laična javnost, nasprotuje predstavi cepljenja, kot varnega in učinkovitega procesa. Dr. Tetyana Obukhanych je v knjigi Iluzije v cepivih utemeljevala, kako v povezavi s cepivi varnost in učinkovitost niti ni tako samoumnevna. Dr. Andrew Wakefield je cepivo OMR (ošpice, mumps in rdečke) povezal z avtizmom. In denimo dr. Gatti in dr. Montanari sta opozorila na nanokontaminacijo v cepivih in v tem kontekstu omenila potencialno povezavo z boleznimi kot so rakava obolenja in avtoimune bolezni.
A verjetno, če so kritični do cepiv, se znanstveniki avtomatično klasificirajo za diskreditacijo? Ne da bi transparentno preučili ali nadaljevali njihove študije, njihovo mnenje ne šteje nič. Tudi to je spet še ena svojevrstna folklora.
In ko smo že v folklornih vodah, v teh dneh so v okviru Imuno projekta izdali otroško knjigo, Nežka se cepi, ki jo je napisal Blaž Mencinger. Ni težko uganiti, da gre za pravljico v kateri imajo cepiva ključno vlogo. Ko petletna Nežka ni razumela, zakaj mora k zdravnici, če pa je zdrava, je je mama razložila, da bo s cepljenjem dobila “armado malih vojščakov, ki bodo njeno zdravje varovali kakor grad, v katerem živi najlepša princesa. Bolezni se bodo tako bale, da bodo hitro zbežale,” povzame Mladina.
Tudi pravljica Imuno projekta referira predvsem na dekle. Tej v pravljici je ime Nežka in prva asociacija, ki jo lahko dobimo, je, da je predvsem nežnost neka primarna karakterna lastnost, ki spremlja to dekle na poti do ženskosti.
Nežna Nežka, ki se odgovorno cepi, hodi v šolo in kasneje študira? Ki je tako nežna, poslušna in delavna, da ne sprašuje ali zaslišuje avtoritete o ekonomsko-gospodarskih krizah, ki potiskajo prekerno generacijo na rob preživetja, da si ta v veliko primerih težko ali pa celo ne upa ustvarjati družine? Nežna in pokorna si ne upa zahtevati kredibilnih analiz onesnaženosti okolja, tudi v kontekstu ženske in moške plodnosti, kljub dejstvu, da je neplodnost vedno večji problem današnje družbe? Bi Nežka lahko bila otroška literarna personifikacija že predhodno omenjene splošne stereotipizacije žensk? (Pa brez zamere vsem Nežkam in Nežam.)
Seveda je lahko tudi naključje. Knjigica bi se lahko imenovala tudi ‘Maks se ne cepi’,… in trmari, ker ne verjame v mikro cepilne vojščake.
ZAKLJUČEK
Dokončnega mnenja ali cepivo hpv povzroča zmanjšano plodnost ta članek ne podaja - odpira pa mnoga vprašanja.
V prvi vrsti je prav začudenje, da je mnenje Nijz v tolikšni meri potencialno zavajajoče. Kljub temu, da ima Nijz mestoma prav, je vprašljivo zakaj vsebina določenih izpostavljenih detajlov nakazuje na selektivno nabiranje podatkov. Kdo se bi podpisal pod to njihovo mnenje?
Smiselno pa je, da se znanost in interpretacija znanosti približa ljudstvu, tako da lahko pozdravimo tovrstne debate.
Študija raziskovalke DeLong, o potencialni povezavi cepiva hpv z nižanjem plodnosti pri ženskah, zagotovo ni dokončna, ker umanjkajo bistvena podvprašanja. A verjetno bi se jih z dodatnim delom dalo raziskati oz. bi to bilo smiselno?
DeLong v splošnem omenja tudi druge potencialne faktorje, Nijz pa to spregleda ali ne omenja ali ne šteje za relevantno. Vendar Nijz kot ključno izpostavi, da ‘cepljene mlade žene študirajo in odlagajo materinstvo’. Sledi vprašanje, ali je Nijz obenem z analizo lansiral tudi nekakšno stereotipno podobo slovenske ženske. Vsekakor bi s takšno politiko takšni slamnati prototipni predstavnici družba na hrbet naprtala tudi vso možno težo nosilke ključnega stebra družine in družbe. In dekleta je v tem smislu potrebno vzgajati že od ranega mladosti? Cepilna pravljica Nežka se cepi bi tozadevno verjetno lahko bila prav prikladen didaktičen pripomoček.
Ali slovenska politika cepljenja temelji na inštrumentaliziranem nagovoru morda po naravi pasivne oz. lahko tudi pasivizirane ženske narave? Je vprašanje cepljenja preko te prizme potem projecirano na slehernega državljana?
Cepite se! Ne problematizirajte gospodarstva in manjko dostojnih del ter v nebo vpijoče krize prekernih zaposlitev, ki mnogim onemogočajo, da ustvarijo družino? Ne problematizirajte kemizacije okolja in tudi potencialnega vpliva kemizacije na zmanjševanje plodnosti in/ali neplodnosti?
Nijz kategorično izključuje stranske učinke pri hpv cepivu potencialno v večjem obsegu, kot je to uradno priznano v statistiki za hpv cepivo pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
Stranski učinki, ki niso uradno dokazani so po definiciji ‘naključno časovno sovpadanje’ oziroma postajajo že folklora, vključno z vedno večjo množico ter mnogimi znanstveniki, ki pravijo, da je veliko več stranskih učinkov povezanih s cepljenjem, kot pa se v splošnem priznava.
Bi lahko prišli do kredibilnih zaključkov drugače kot pa z resnično transparentno znanostjo?
Foto: Myriam Zilles, Pixabay
