Dodatki: 29. 3. 2021 so bili dodani še odgovori iz Litve, Estonije in Švedske. 2. 4. 2021 je bil dodan odgovor iz Latvije. 17. 4. 2021 sta bila dodana odgovora iz Romunije in Madžarske. 17. 6. 2021 sta bila dodana odgovora z Danske in iz Bolgarije. Dodani odgovori ne vplivajo bistveno na vsebino, kajti potrjujejo večinski vzorec neobveznega testiranja učiteljev po evropskih državah in širše.

Primerjalni pogled na (ne)obveznost testiranja učiteljev po različnih državah ni nepomemben. Še posebej ob predpostavki, da je politika testiranja zaposlenih v šolstvu birokratska odskočna deska za oblikovanje strategij ‘prostovoljno-obveznega’ cepljenja za covid-19 v različnih državah.

V nadaljevanju so natančneje predstavljeni pridobljeni podatek in zato za začetek le dejstvo, da je države; v t.i. razvitem evropsko-zahodnem svetu z obveznim testiranjem učiteljev, tako kot je to v Sloveniji; iskati približno tako kot šivanke na kupu sena. Ne da ne obstajajo - a jih evidentno ni mnogo (ali pa so to tiste države od koder ni bilo odgovora, ker so morda zaposlene s koronsko koordinacijo) in obvezno testiranje učiteljev očitno ni splošna praksa med našimi bližnjimi in daljnimi državnimi sosedi, oz. po svetu.

Raziskovalno vprašanje

Na ministrstva za zdravje oz. ustrezne urade vseh evropskih držav in nekoliko širše* (Velika Britanija, Švica, Islandija, Norveška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora itd.) je bilo v marcu, 2021, posredovano vprašanje ali njihova politika zahteva obvezno testiranje učiteljev in ali lahko posamezniki izbirajo način izvedbe testiranja (odvzem vzorca iz nosu ali iz ust, tj. žrela).

V nadaljevanju so nanizani do tega trenutka prejeti uradni odgovori. V kolikor bodo še prispeli nadaljni odgovori se jih bo z ustrezno zabeležbo lahko vključilo v članek.

Iz Velike Britanije odgovarjajo, da je testiranje prostovoljno in da njihova politika ne bo nikogar prisiljevala v testiranje in da nikomur ne bo preprečen dostop do izobraževanja, v kolikor se posameznik ne bo odločil za testiranje.

Odgovor iz Belgije jasno izkazuje, da v trenutku odgovora pri njih ni bilo nobenega obveznega testiranja učiteljev. V primeru pojava potrjenega pozitivnega covid primera se aktivirajo v smer iskanja kontaktov in identificirani kontakti so napoteni k stiku s svojim osebnim zdravnikom in se tam dogovorijo ali sledi PCR test ali ne ter ali jim sledi obdobje karantene.

Pojasnjujejo tudi, da njihov sistem zahteva izhodiščno izključno vzorce iz nosu, vendar da so nedavno v določenih okoljih uvedli tudi možnost testiranja vzorca iz ust, tj. žrela in da bodo videli, kako se bo slednji princip izkazal.

Na Islandiji ni obveznega testiranja učiteljev. Odgovarjajo, da niso povzeli takšne strategija in da niti učitelji niti učenci torej niso podvženi obveznemu testiranju. V primeru suma na covid pozitivni status je posameznikom močno svetovano testiranje.

V Luksemburgu ni nikakršnega obveznega testiranja. V laboratorij lahko pri izvedbi testov posamezniki odločajo sami, na kakšen način želijo, da se jim odvzame vzorec (iz nosu ali ust, tj. žrela), razen v primeru velikega obsega testiranja, ko je edina možnost odvzem vzorca iz ust, tj. žrela.

Prav tako na Nizozemskem ni obveznega testiranja učiteljev. V času odgovora so začeli z hitrimi testi na omejenem številu šol in sodelovanje je še vedno prostovoljno ter v primeru zavrnitve tovrstnega sodelovanja, pišejo, da le-to ne bo vplivalo na posameznikov zaposlitveni status.

Švica prav tako ne pozna nobenega obveznega testiranja učiteljev.

Iz Poljske odgovarjajo, da so vsi testi na prostovoljni bazi in izvajali so jih na poziv posameznih šol, katere so sestavile seznam za test zainteresiranih učiteljev.

Prav tako ni obvezno testiranje učiteljev na Hrvaškem.

29. 3. 2021 dodan odgovor iz Estonije. Pišejo, da nimajo obveznega testiranja učiteljev.

29. 3. 2021 dodan odgovor iz Litve. Kot je že pričakovati, tudi tam nimajo obveznega testiranja učiteljev.

29. 3. 2021 dodan odgovor iz Švedske. Za spremembo iz sporočila ni razbrati točnega odgovora zato v nadaljevanju posnetek strani na katero je bila podana napotitev.

Izgleda, da na Švedskem ni mandatornega testiranja, kajti na uradni internetni strani je navedeno, da se pri njih priporoča testiranje odraslih, ki kažejo simptome covid-19. Podobno velja za otroke starejše od šest let. Vendar pri njih lahko direktive variirajo v odvisnosti od posameznih regij, zatorej ni izključeno, da bi v kakšni regiji bila drugačna pravila. Glede na obstoječe podatke v tem trenutku zaključek, da na Švedskem torej ni obveznega testiranja učiteljev.

InkedŠvedska, iz internetne strani_LI.jpg

17. 4. 2021 dodan odgovor iz Madžarske, ki potrjuje, da v aktualnem času pri njih ni prakse obveznega testiranja učiteljev.

17. 4. 2021 dodan odgovor iz Romunije potrjuje, da v splošnem in v aktualnem času nimajo obveznega splošnega testiranja učiteljev. Držijo se smernic uradnega protokola, ki v primeru povišane temperature (nad 37,3 stopinje Celzija) ali prisotnosti drugih, za kovid značilnih, simptomov, predvideva testiranje učencev in učiteljev. V primeru mladoletnih učencev zvedba testiranja zavisi od (ne)soglasja staršev, medtem ko pri učiteljih ne pojasnijo natančneje kako je z morebitnim odklanjanjem testiranja v takšnem primeru.

2. 4. 2021 dodan odgovor iz Latvije predstavlja prvi uradni odgovor - primer države, kjer je testiranje učiteljev obvezno. Prav tako je obvezno testiranje predšolskih otrok in otrok s posebnimi potrebami. Vendar pa ni obvezno jemanje brisa iz nosu, še več, testiranje poteka na vzorcu sline in za izvedbo ni potrebna prisotnost medicinskega osebja.

17. 6. dodan odgovor iz Bolgarije. V tem primeru žal ni za ponuditi druge možnosti od google prevoda iz katerega se izgleda da razbere, da testiranje učiteljev v obdobju postavljenega vprašanja ni bilo obvezno. Vendar zaradi google prevoda lahko ta primer ostane odprt in se domnevna neobveznost testiranja lahko sprejme z določenim skeptičnim zadržkom.

Google prevod drugega odstavka odgovora iz Bolgarije.

17. 6. 2021 dodan odgovor z Danske iz katerega ni mogoče povsem razbrati status (ne)obveznega testiranja učiteljev. Pristojne osebe na danski strani navajajo, da so za izobraževalni sektor uvedli program zahteve ali močnega priporočila za testiranje.

Neuradni odgovori (ustni viri ali viri iz medijev)

Za Avstrijo, kjer za razliko od vseh omenjenih držav je obvezno testiranje, je podrobno razložila zamejska Slovenka. Besedilo je slogovno prirejeno za objavo.

Obvezna so testiranja za učitelje in otroke, vendar se lahko testirajo sami in celo doma (op. avtorice članka: avstrijski model testiranja je za osnovo za domnevno podoben sistem v Sloveniji želela vzeti šolska ministrica dr. Simona Kustec, v obdobju konec januarja, 2021). Učenci ne smejo biti prisotni pri pouku, v kolikor se niso testirali, vendar so jim v tem primeru učitelji dolžni zagotoviti učno vsebino za delo na daljavo. V Avstriji namreč obiskovanje šole ni obvezno, ampak je obvezno učenje in znanje po zapisanem programu. Kako posameznik pride do znanja jih ne zanima.
Testerji so po original navodilih namenjeni za nos in tam tudi piše, da se ne smejo uporabljati brez klinične slike in da mora tisti, ki jemlje bris biti ves čas v skafandru, rokavicah ter imeti očala itd. Ampak ljudje doma delajo te iste teste - sami. In tudi otroci si v šoli sami vrtajo po nosu s temi palčkami. Ampak zaradi kontradiktornih navodil bi se dalo doseči prisotnost otroka v šoli, kljub neopravljenemu testu, a je vprašanje če je to smiselno zaradi zastrupitve zraka s temi testerji (smrdijo tako, da te glava boli od njih, samo ko vrečko odpreš).

V Španiji tudi naj načeloma ne bi bilo obveznega testiranja, vendar je prisoten tudi element močnega socialnega pritiska, pravi vir od tam. Obenem je v pokrajini Valencije tamkajšnja ministrica za zdravje Ana Barceló v določenih pod-regijah določila PCR testiranje za pogoj opravljanja dela ali prisostvovanja pri pouku. Ampak Valencija je torej svojevrsten primer znotraj Španije.

Ob torej sicer v splošnem neobveznem testiranju, so v praksi učitelji in njihovi sindikati tisti, ki zahtevajo vsesplošno testiranje in zato so šolniki v končni fazi klonili. Milijoni so bili zapravljeni v imenu te norosti.

Ustni viri tudi nakazujejo, da je (ali v določenem obdobju bilo) neobvezno testiranje tudi v Bosni in Hercegovini in Srbiji.

Zaključek

Kljub dejstvu, da (vsaj zaenkrat) še ni odgovorov s strani vseh vprašanih držav, je moč razbrati nek vzorec.

Da imajo prostovoljno testiranje (učiteljev itd.) so potrdili iz: Velika Britanije, Belgije, Islandije, Luksemburga, Nizozemske, Švice, Poljske in Hrvaške. 29. 3. 2021 dodane tudi države: Estonija, Litva in Švedska. 17. 4. 2021 dodana tudi Madžarska in Romunija (s tem da, iz obeh teh držav posebej navajajo, da v aktualnem času nimajo obveznega splošnega testiranja in tudi s tem, da v Romuniji imajo protokol testiranja v primeru povišane temperature in/ali drugih simptomov značilnih za kovid - natančneje je opredeljeno pri odgovoru iz te države). 17. 6. 2021 je bil dodan odgovor iz Bolgarije in kot je bilo že pri odgovoru natančneje opisano, lahko na podlagi google prevoda pogojno in z nekaj skepse zaključimo, da so sledili principom prostovoljnega testiranja. Neuradno lahko sem prištejemo tudi Bosno in Hercegovino ter Srbijo.

Obvezno testiranje in/ali pogojevanje določenih družbenih aktivnosti s testiranjem (učiteljev itd.) pa so potrdili uradni viri iz Latvije (ta informacija je bila dodana 2. 4. 2021), neuradni viri za Avstrijo in v primeru pokrajine Valencija, tudi za Španijo. Vsi primeri se bistveno razlikujejo od slovenskega: v Avstriji se posamezniki lahko testirajo doma; v Španiji pa je pogojevanje s testiranjem vezano na eno pokrajino in takšna politika (ob splošnem velikem socialnem pritisku) ne velja za celotno državo; v Latviji se testi izvajajo na vzorcu sline in ni potrebna prisotnost medicinskega osebja.

Odgovora ni bilo mogoče razbrati pri sporočilu iz Danske. Ni bilo povsem mogoče zaključiti glede (ne)obveznega testiranja (ta informacija je bila dodana 16. 6. 2021).

Pridobljeni podatki nakazujejo politično represijo glede testiranja učiteljev v Sloveniji ob upoštevanju dejstva, da tovrstno testiranje v resnici ni (bilo) obvezno širom po tujini.

Strokovno-politično represijo bi morda lahko razbrali tudi v zapovedanem načinu odvzema vzorca izključno iz nosu v Sloveniji. Pri nas ni na voljo odvzem brisa iz ust, tj. žrela (ne na podlagi osebne odločitve). Podobno je veljajo (glede na sicer maloštevilne prejete odgovore na to vprašanje) tudi za Belgijo, ker so sedaj v določenih okoliših uvedli tudi možnost odvzema iz ust, tj. žrela. Iz Luksemburga so edini še odgovorili na to vprašanje in pri njih velja možnost izbire, edino v primeru večjega števila testiranj in takrat je edina možnost odvzem iz ust, tj. žrela.

Je bil povečan obseg testiranja v Sloveniji politično motiviran? Je takšen sistem testiranja in za povrh še z nezanesljivimi hitrimi testi (če niti ne omenjamo siceršnjo spornost PCR testov ali konflikta interesov za Drostenovimi PCR testi), pravzaprav pripomogel k umetnem višanju koronske statistike?

Katera je sedaj “že tako visoka” in upošteva toliko več “asimptomatično obolelih”, da je, po zaposlenih v VIZ in potem zaposlenih v trgovinah, sedaj (ne)smiselno testirati tudi otroke, osnovnošolce in dijake?

Ali pač ne - in se je smiselno ustaviti in dodobra premisliti temeljne postavke koronske politike.

*Spisek držav kamor je bilo poslano raziskovalno vprašanje: Luksemburg, Švica, Islandija, Nemčija, Irska, Avstrija, Danska, Norveška, Finska, Švedska, Nizozemska, Estonija, Latvija, Litva, Italija, Francija, Španija, Belgija, Monako, Portugalska, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Črna gora, Velika Britanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija, Romunija, Makedonija, Grčija, Ciper.

Foto naslovnice: Shutterstock, Spitzi-Foto