Zimski pogovor s Klemnom Klemnom
Foto: © Simon Stojko Falk
Klemen Klemen je legendarni slovenski raper in avtor treh samostojnih plošč Trnow Stajl (2000), Hipnoza (2003) in S3P (2015). V splošnem kulturo odraža odnos do umetnosti in nasprotno, prava umetnost je na trenutke kritično ogledalo vsakokratne družbe. V pričujočem intervjuju predvsem o družbeni dimenziji raperskega žanra.
Ali si med kakšnim intervjujem morda pomislil, da bi rekel, naj novinarji raje poslušajo besedila tvoje glasbe?
Pa v bistvu kdaj tudi sem. Včasih zna biti pogovor precej splošen, ali pa se recimo dostikrat ponavljajo ista vprašanja. Sicer mi ni problem odgovarjati, ampak meni se potem kdaj zazdi, da sem potemtakem tudi jaz skoz en in isti, ali da se malo ponavljam, ampak tu gre seveda bolj za javno podobo. V samih besedilih pa ne vem, kako bi lahko drugače pripovedoval zgodbe kot pa takšne, kakršne so v resnici.
Ampak saj je tudi logično, težko je zdaj spet izbrati neka druga vprašanja, če sem ipak imel, recimo komo in infarkt, in potem je razumljivo, da bo novinarje in javnost vse to zanimalo. Je bilo pa kdaj tudi očitno, da kdo ni niti najmanj poznal splošno poznanih izjav ali besedil, vendar saj je najverjetneje težko tudi novinarjem, da najdejo čas za podrobno raziskovanje vsebine in tako naprej.
Verjetno je to tudi vprašanje prevoda med različnimi žanri. V biografskem filmu, o razvoju rapa na t. i. zahodni strani, Straight Otta Compton (2015), reper Ice Cube v enem momentu izjavi, da je tudi sam na nek način novinar, s tem da preko rapa pove zgodbo na bolj brutalno iskren oziroma surov način. Bi to držalo v splošnem?
Pa verjetno bi. Čeprav spet, osebno se nimam za ne vem kako inteligentnega in tudi nisem kaj preveč izobražen, tako da bi morda o kakšnih specifičnih stvareh težje govoril. Skozi svoje ustvarjanje navadno opisujem bolj splošno poznane stvari in morda vedno niti ne grem v neke detajle, ali pa jih niti ne poznam, zato ker se ne ukvarjam z nekim ožjim področjem na novinarski ali akademski način.
V tem smislu je recimo komad FBS (Fafing Bradr System) nekakšen opis splošne korupcije v politiki. V Sloveniji najbrž vsi dobro vemo, kateri ljudje so na veliko kradli, pa so vseeno še vedno nekaznovani in na prostosti, ker se jim nekako 'gleda skozi prste' – ne vem kako bi bilo to mogoče povedati bolj opisno. Kot tudi ne vem, kakšna bi bila bolj specifična opredelitev korupcijskega sveta, in ali bi ta veljala za celoten denarni svet? Očitno je, da se res vse vrti le še okoli denarja in da smo ljudje že nekako pozabili na osnovne človeške prvine ali nekaj takega. Namesto, da bi bili pošteni, izgleda, da ljudje zaradi koristoljubja v večji meri lažejo in sklepajo sumljive posle.
“Verjetno vsi stremimo k neki poštenosti in bi si potemtakem želeli, da se tudi država vodi v tem smislu. ”
Danes se nam najbrž vsem gre predvsem za golo preživetje. Vendar imam občutek, da na drugi strani verjetno manjša skupina ljudi, tudi zelo veliko služi na temelju tega sistema. Lahko se vprašamo, kaj bodo ti posamezniki z vsem tem denarjem?
In kaj bo preostala množica, ki ga nima?
Ja, recimo. Ne razumem, zakaj ne bi denarja privoščili tudi drugim ljudem. Težko bi rekel, kam vse to pelje ... V današnji družbi se v največji meri zanemarja ljubezen, razumevanje in sodelovanje. Vendar smo bili ljudje ustvarjeni - najbrž ravno zaradi teh stvari, torej bi se morali medsebojno podpirati.
“V Sloveniji najbrž vsi dobro vemo, kateri ljudje so na veliko kradli, pa so vseeno še vedno nekaznovani in na prostosti.”
Se mi zdi, da tukaj nastaja vedno večji razkorak med tem, kaj smo ljudje in kaj si lahko med seboj damo in tem, kako si na drugi strani skupina ljudi brezobzirno veča svoj zaslužek, ker so potem bolj 'zagotovljeni' ali bolj 'varni' na tem svetu. Danes denar pomeni že varnost in posledično večina ljudi ne živi v varnih razmerah. Če se posamezniki neprestano nečesa bojijo in si na drugi strani ne morejo zagotoviti optimalnih pogojev, je sedaj na mestu vprašanje kam gremo, in če ne kar v nek splošen kriminal? Če ljudem res ne bo ostalo več niti za živet, kaj pa potem bodo, kaj jim preostane?
Družbena kritika je ena izmed bistvenih plati repanja. Zanimivo je, da morda na radiju slišimo predvsem kakšen tvoj bolj 'lahkoten' ali ljubezenski komad, kot je na primer Ljubezen, niti pa ne, recimo kak bolj kritičen komad, kot je recimo Pozabl smo na boljši svet (feat. Anika Horvat in Zlatko) ali pa na primer Igra (feat. Alkomobb)?
Morda. Saj recimo, tudi kot lahko vidimo, se po televiziji neprestano rolajo bolj takšne limonade, razni resničnostni šovi in podobno. Ni mi jasno, kaj sploh želijo s takšno vsebino sproducirati.
Ali z novoletnim koncertom Treh kraljev (RecycleMan, Zlatko in Klemen Klemen) v Ljubljani, zaključujete to Hip Hop turnejo?
Niti ne bi rekel, da zaključujemo. V letošnjem letu smo nekako zalaufali in imeli nekaj nastopov po slovenskih gradovih, ponekod so bili bolj uspešni v smislu številčnega občinstva, drugod pa nekoliko manj. Vendar so izkušnje vsekakor takšne, da bi si sodelujoči želeli še imeti takšne koncerte, ni pa nujno, da samo na gradovih, lahko tudi na kakšnih festivalih ali kaj podobnega.
Da se ohrani formulacija Trije kralji?
Naslov se mi je zdel kar dober. Ne sedaj v nekem pretiranem smislu, 'vau, sedaj smo pa mi kralji', ker mislim, da je ipak vsak človek zase kralj.
Kakor je imela monarhija temnejše plati, je pa vseeno deklarativno imela tudi predhodno omejene vrednote. Morda gre pri Treh kraljih tudi za klic k bolj kraljevskim vrednotam v kapitalistični družbi?
Ja, tako kot si sedaj lepo razložila mi je super slišat in bi rekel, da bi lahko bilo tudi tako, ampak v bistvu pa nismo delali s takšnim namenom, se pravi ni bilo nobenega političnega ozadja v smislu pretehtavanja vrednosti enih ali drugih. Mi smo pač želeli, da bi mi trije, kot recimo kralji v repu, da bi na tak način radi malo predstavili svojo glasbo, in to nam je bilo glavno. Ker se ne sicer ne srečamo dostikrat na kakšnih festivalih, nam je bilo všeč, da lahko skupaj predstavimo vsak en svoj del glasbe, in da bi naši fani, ki so v osnovi lahko ločeni, da bi oni imeli možnost slišati vse nas na enem koncertu.
Vseeno mi je prva asociacija 'nekraljevska politika', četudi kot praviš ni politično zasnovano. Verjetno enostavno preveč politično razmišljam in zato še naslednje vprašanje. Bi politična satira, kot je v komadu FBS morda lahko bila izhodišče za politično angažiranje? Podobno se je zgodilo v Srbiji ko je 'izmišljen lik' Beli – Luka Maksimović pristal na tretjem mestu njihovih predsedniških volitev?
“Ne počutim pa se spet tako, da bi jaz bil v politiki /.../. Samo - nekdo pa to mora biti in to nekdo, ki bo šel tja ‘gor’ in jasno povedal...”
Sem pogledal članek, ki si mi ga tozadevno poslala, ker drugače te zgodbe pred tem niti nisem zasledil. Morda tudi nisem vešč, da bi vse to ažurno čekiral, ker me ta politična ozadja res ne zanimajo pretirano. Ampak mogoče je pa tudi to narobe, da nas v splošnem, kot tudi mene, to ne zanima toliko, kajti mogoče bi šele tako dejansko lahko videli, kaj pa se da narediti, da ne bi bilo, tako kot je.
Ne počutim pa se spet tako, da bi jaz bil v politiki, ker se mi zdi vse to precej pokvarjeno. Samo - nekdo pa to mora biti in to nekdo, ki bo šel tja 'gor' in jasno povedal, da mu v ozadju določeni ljudje sicer grozijo ali kaj podobnega, ampak da bo sam deloval po svojih načelih. Ne vem, ali je to res tak strah, se pravi ali ljudi tako zastrašijo, da po tistem ko enkrat zasedejo politično mesto, ti ne uveljavljajo več demokratičnih načel, ali pa so potem morda pripravljeni tudi na kakšno korupcijo.
V generalu verjetno vsi stremimo k neki poštenosti in bi si potemtakem želeli, da se tudi država vodi v tem smislu. Da bi tisti, ki so pokradli denar ali pa izvršili kakšno drugo kaznivo dejanje, odgovarjali za vse to. Ni prav, da ljudi zaprejo za ne vem koliko let, če ropajo zato, da bi si kupili 'kruh'. Visoke živine pa še vedno kraljujejo v svoji palači in poleg tega v paketu dobijo še katerekoli ugodnosti. Vsega tega nekako ne razumem in mi ni jasno, kakšen je ustroj te 'mašine'.
Verjetno tukaj ni samo vprašanje, kdo bi bil sedaj pravi politični kandidat, ampak tudi to, če bi bili ljudje bolj povezani sami s seboj?
Jaz mislim, da bi lahko tako veliko več človečnosti prišlo na plano.
Recimo, če je posameznik v službi pri medijih in morda želi uporabljati na primer več kletvic ali kako drugače pisati po svoje, ali je bolje, da se pusti ukalupiti neoliberalizmu ali pač ne?
Mogoče imamo še vseeno premalo svobode. Ampak si jo pomoje tudi sami zgleda ne znamo vzeti. Sami ne znamo reči 'ne', kar pa je seveda najbrž težko, če gre kdo pisat h kakšnemu časopisu in mu potem nadrejeni narekujejo, kaj in kako mora pisati. Nedvomno se posameznik v takšnem primeru lahko vpraša, 'kaj je sedaj to, ali sem jaz tukaj tajnica, če ne morem pisati svoje resnice?' Že samo ta princip delovanja medijev je na nek način vodena korupcija, oziroma bi temu lahko tako rekli.
Sprašujem se, zakaj imamo neko medijsko normo, ki je skoncentrirana okoli slabih novic in raznih tragičnih zgodb? Zavest in vse ostalo kar je družbenega je že tako precej zamajano, nato pa s takšno kulturo lahko kvečjemu še bolj razrahljamo skupnost. Ne bi se nam bilo treba tako naslanjati na negativnost, ker smo Slovenci že tako ali tako dovolj nasičeni z njo, če ne velja to tudi kar za celoten svet. Vsekakor lahko negativno nastrojenost, ki izvira iz medijev, posledično prenašamo tudi v naše vsakdanje življenje.
Morda imamo v Sloveniji res nekakšen 'hlapčevskih duh'. S podobno korupcijo kot pri nas so se na primer srečali na Islandiji; res je, da je mogoče otoška geografska lega prednost; vsekakor pa so v sodelovanju rešili situacijo.
Ja, lahko bi v bistvu veliko več pisali o vrednotah, ki si jih želimo. Seveda najprej v okviru medijev in pa da bi ljudje takšne stvari tudi želeli brati. Če bi lahko nekoliko dvignili zavest, bi posledično lahko tudi bolj verjeli vase, v družbo in navsezadnje tudi v sistem.
Imaš v bližnji prihodnosti kakšen predviden koncert?
V petek 22.12 bom imel nastop v Novem mestu, v soboto 23.12 v Ljubljani (kavarna Sputnik) in koncert Treh Kraljev bo na silvestrovo na Trgu francoske revolucije v Ljubljani.
“V samih besedilih pa ne vem, kako bi lahko drugače pripovedoval zgodbe kot pa takšne, kakršne so v resnici.”
