Foto: Velikonočno jajce, quilling tehnika, Alioness’ Art

Ustaviti se v trenutku in iz papirja ustvarjati čudovite motive? Če seveda moderni čas ne teče prehitro. Alenka Nemanič, ki ustvarja pod imenom Alioness’ Art, je mojstrica ustvarjanja origiamija in quillinga s katerimi pričara čudovite okrasne elemente. Kakšni in kje lahko doprinesejo oz. kje jih lahko uporabimo? Na mnoge načine, več pa izvolite in preberite v intervjuju:

Pri origami in quilling tehniki je osnovni element papir.

Papir je definitivno osnovni element v materialnem smislu. Vendar brez dodatnega elementa domišljije, (tri dimenzionalne predstave), ne moreš kaj dosti ustvariti. Pri tem igrajo vlogo še sâma srčna želja, preciznost in potrpežljivost. Osebno me žene perfekcionizem. Ob zaključenem izdelku sem seveda zadovoljna, a obenem vedno težim k izboljšavam in novim idejam. Želja po nenehnih izboljšavah mi daje zagon in krila.

Pri ustvarjalnem procesu sledim svojim idejam, ki se lahko utrinjajo kot zvezde z neba. No, včasih traja tudi pol leta, a takrat, ko se to zgodi, običajno dobim več idej hkrati, in si jih moram obvezno zapisati, da mi ne pobegnejo. Se mi pa tudi zgodi, da se mi ni utrnila nobena nova ideja, četudi sem jih vse že porabila. Takrat se po navadi lotim kakšnega drugega projekta, kot so na primer slikanje, modeliranje, inženiring orodij in celo pohištva za stanovanje, balkon, vrtiček in podobno.

Razlike med tehnikama origamijev ter quillingom?

Izdelujem modularni origami, ki je drugačen od klasičnega origamija, ki slovi po prvi taki papirni umetnosti. Klasični origami je zlaganje modela iz enega kosa papirja, medtem ko je modularni origami, ki ga lahko imenujemo tudi 3D origami, sestavljen iz mnogo majhnih koščkov v obliki trikotnika. Modularni origami je narejen iz majhnih A9 ali A10 velikosti koščkov papirja, prepognjenih v trikotno obliko z dvemi žepki, kamor se zatikajo trikotniki eden v drugega. Mnogokrat sem videla, da ljudje uporabijo tudi večje koščke, kot so A8 pa vse do A0. Z majhnimi koščki se delajo manjše in bolj detajlne stvari. Z večjimi koščki pa se ti detajli počasi izgubljajo. Če dam primer iz časa svojih začetkov, z majhnimi koščki sem poizkusila narediti globus v velikosti 45cm premera. S preciznimi detajli sem lahko celo otoke naredila, a na drugi strani je problem pri tako velikem modelu in majhnih koščkih, da se oblika težko obdrži. Globus je izpadel tanek le pol centimetra in pri taki velikosti, se je že poznal ta problem. Manjši koščki A10 pomenijo tudi še enkrat toliko dela, za isto velikost kot pa s koščki A9. Tako sem se sproti naučila več načinov zlaganja koščkov ter spoznavala pomen tridimenzionalne predstave oziroma domišljije pri tovrstnem ustvarjanju. Ta tehnika (modularni origami) se uporablja za 3D modele, od vaz, košar, rož, podstavkov, raznih čisto svojih oblik pa vse do živali.

Quilling je tehnika, kjer se papir nareže na različno široke trakce. Papir je lahko različnih debelin in se prilagodi debelino glede na to, čemu uporabiš posamezen trakec. Za zunanje obrobe je boljši debelejši papir. Za notranje oblike pa je boljši tanjši papir. Trakce se zvija v rolice, lepi na podlago po nekem narisanem modelu, lepi med seboj v tridimenzionalno obliko brez osnovne podlage...

Tehniko quilling uporabim kot okras modularnega origamija, lahko pa tudi samostojno, na primer za okrasitev čestitk, izdelavo okvirjev za slike, velikonočnih jajc (katera se bolje obnesejo s plastično podlago), pa tudi za izdelavo kakšnih spominkov.

Na kakšen način si se te umetnosti priučila?

Ko sem po dveh letih iskanja izgubila upanje, da bi še kdaj dobila delo v Sloveniji, sem začela malo brskati po Youtubu. Naletela sem na zanimiv način ustvarjanja – modularni origami. Odločila sem se, da bom za svojo mami naredila laboda, po vzorcu iz Youtuba. Naredila sem ga iz lističev za zapiske (kocka). To je bil moj prvi modularni origami. Nato sem se še nekaj malega igrala z različnimi idejami, podirala, sestavljala. Ideja mi je postala zelo všeč in sem se potem lotila tega malo bolj zavzeto. Bili so tudi kakšni neuspeli poskusi, na primer eno veliko origami skledo sem morala celo zavreči, ker so bili koščki premajhni da bi zdržali težo sadja in še papir se je umazal. Tukaj je bil izziv tudi najti nepremočljivo zaščito za papir pa tudi zaščito proti UV žarkom, da barva ne zbledi. Slednje mi še danes predstavlja manjši problem. Našla sem sicer začasno rešitev in iščem naprej še kakšne boljše rešitve, ki bi dale tem tovrstnim izdelkom res popolno kakovost.

Tudi na tehniko quilling sem naletela na Youtubu. Sčasoma se mi je ta tehnika prav tako prikupila. Je manj dela, vendar zahteva veliko natančnosti. Prav tako se potrebuje več orodja. Sprva sem si orodje naredila sama, za kompleksnejše stvari pa sem si orodje kasneje tudi kupila. Marsikatero orodje pa sem si izboljšala ali celo ugotovila, da je tisto narejeno doma, boljše od kupljenega.

Kar se tiče samega ustvarjanja je tu omejitev zgolj moja domišljija. Najraje imam izzive, kjer ustvarjam nekaj, česar še nikjer nisem videla. Nedavno sem si vzela približno 14 ur časa, da sem naredila metulja, čim bolj enakega realnemu Belemu admiralu - po barvah, obliki, vzorcu in velikosti. En samcat delček je bil velik tudi le po 2 krat 1 milimeter, toliko da sem jih lahko na konico svojega prsta spravila najmanj 5. Delam vse brez leče, torej s prostim očesom. To je nek tak izziv, za katerega potrebujem čas, ogromno potrpežljivosti in natančnosti. Najbolj me navdihujejo dela, katera so unikatna, vendar zahtevajo svoj čas, ne le zaradi tega, ker navdih pride ob nenavadnih trenutkih in ni na ukaz, temveč tudi zato, ker je potrebno premisliti, kako kako se lotiti nekaj čisto novega.

Tovrstno ustvarjanje je dolgotrajno. V eni uri dela, je težko narediti nekaj spodobnega. Dobila sem povabilo, da bi razstavila svoje izdelke za božiča in vsem so se zdeli zelo lepi, vendar dragi. Konec koncev, ne moreš nekaj dnevno delo prodati le za 20€, mar ne?

Origami in quilling tehniki, verjetno v bolj osnovni obliki, sta verjetno tudi smotrni tehniki v sklopu vzgoje? Imaš morda kakšne izkušnje na tem področju? Bi bilo smiselno, da bi se takšna praksa spodbujala na primer po slovenskih vrtcih?

Z vidika modularnega origamija, se lahko vsak otrok igra s koščki in poizkuša nekaj sestaviti, tako kot lego kocke. Da bi koščke (trikotnike) zlagali otroci sami pa to ne pride v poštev. Da lahko nekaj konkretnega sestaviš, potrebuješ vsaj 100 do 200 koščkov, za kar jaz, ki sem že sprakticirana porabim dobro uro, v kolikor delam hitro in s spočitimi prsti. V kolikor imaš pa več otrok, ki bi se želeli s tem igrati, pa potrebuješ več tisoč koščkov. Enkrat sem v vrtec nesla koščke, ki so mi ostajali zaradi specifičnih barv. Jim je bilo zanimivo nekaj časa. Vendar se papir z nenehnim prekladanjem in sestavljanjem počasi uniči, in tudi ni primeren za v usta, tako da tu odpadejo otroci, ki so mlajši od treh ali štirih let.

S quilling tehniko se načeloma lahko igra vsak otrok, ki ne nosi papirja v usta in zna uporabljati lepilo. Je zelo zanimivo, če recimo več otrok skuša narediti skupaj eno veliko sliko. Zanje ni potrebno delati trakov širine enega milimetra, temveč lahko vzgojitelj nareže trakove iz debelejšega papirja ter širine pol centimetra in več, lahko tudi dva centimetra. Moja 6 in 9 let stara otroka znata uporabljati quilling tehniko, vendar imata potrpežljivosti za nekje 7 zvitkov, kar je dovolj ravno za eno rožico.

Iz mojega vidika je bolj smiselno, da bi se v vrtcih ali šolah uporabljal quilling način, kot pa modularni origami. Za večje otroke je zanimiv tudi klasični origami, katerega ima zelo rad moj starejši sin – ki je svoj čas bil v avtističnem spektru. Za spoznavanje si na primer lahko vsak sestavi svoj knjižni zaznamek, kar je zelo uporabno. Spretnosti ustvarjanja s quillingom zelo razvijajo fino motoriko, spretnosti ustvarjanja s klasičnim origamijem pa razvijajo tudi logiko.

Kaj te je pritegnilo k tema, morda stereotipno rečeno, preciznima vzhodnjaškima tehnikama?

Začetki umetnosti pri meni segajo v otroštvo. Rada sem krojila oblekice za punčke, štrikala, barvala, redno obiskovala likovni krožek. Sicer učiteljica v šoli v meni ni videla nekega potenciala. Tudi sama sem opazila, da drugi mnogo bolje ustvarjajo od mene. Boljša sem bila le v računalniškem risanju. Za študij umetnosti se torej nisem odločila. Vse kar sem se učila o zgodovini umetnosti, je bilo to na Srednji pomorski šoli, kjer smo prvi dve leti spoznavali svetovno umetnost. Najbolj me je pritegnil barok. Sicer pa moj študij bazira na logičnem razmišljanju – pomorstvo in promet, ki s samo umetnostjo pravzaprav nima nobene veze. Sicer logika in analitika sta povezani s tridimenzionalno predstavo, a to pa je tudi vse. Zakaj pa sem se vrnila v otroške želje umetnostnih voda? Ker sem v nekem trenutku ponovno začela poslušati svoj instinkt – tole bi jaz rada delala, ker me zelo privlači in ker sem torej začutila svojo pot.

Kako pa me je pritegnila »vzhodnjaška« tehnika? Morda zato, ker sem že od malih nog navdušena nad lepoto vzhodnjaške umetnosti, risb, zgodb, simbolov in podobno. Delno se moram temu zahvaliti moji mami, ki ima doma knjižico kitajskega horoskopa ter knjigo Feng Shui, v katerih so izredno lepe risbe. Tudi sama kultura medsebojnega obnašanja se mi zdi na vzhodu mnogo bolj prefinjena in lepša, kakor zahodnjaška, ki se mi zdi bolj robustna. Poleg vzhodnjaške, sta mi zanimivi tudi simboliki grške in egipčanske kulture.

Kakšna je zgodovina teh tehnik? Kako se je pri tem začel uporabljati papir?

Zgodovina papirja sega že v staro egipčansko civilizacijo, nato grško, iz katere tudi izvira beseda papyrus – papir. Papir so namreč izdelovali iz rastline z imenom Cyperus papyrus. Papir v smislu kot ga poznamo danes, torej da se rastline razbijejo v vlakna, iz katerih se s pomočjo vode in lepila naredi gladek papir, pa so iznašli Kitajci, nekje 200 let pred našim štetjem. Prvi dejanski zapisi o iznajdbi papirja pa segajo v leta 200 našega štetja. Papirus je bil tudi v primerjavi z začetno kitajsko različico mnogo cenejši.

Quilling tehnika naj bi izvirala iz egipčanskih časov, ko se je bakrena ali srebrna žica zvijala, ovijala okrog keramičnih posod, izdelovali so tudi nakit in podobno. Papirna različica quillinga pa ne izvira iz vzhoda, temveč iz Francije in Italije, iz časa renesanse. To tehniko so prakticirale nune, ki so uporabile odrezke strani knjig, da so s pomočjo gosjih peres zvijale trakove in ustvarjale religijske motive. Od tu tudi ime quilling – quill pomeni pero, quilling bi v dobesednem prevodu pomenilo peresniti, peresniška umetnost. Čez čas so se s tem začele ukvarjati tudi gospe na visokih položajih, ki so imele več časa.

Origami v dobesednem prevodu pomeni ori zgibanje, kami papir, kasneje zaradi lažje izgovorjave gami. Origami tehnika izvira pravzaprav iz več krajev in so se vzporedno razvijale, neodvisno ena od druge. Najprej se je uporabljala na Kitajskem, nekje v letih 900 in naprej, kot sežig prepognjenega papirja v obredne namene. To vidimo še danes, ko se laterne prižge, da se dvignejo v nebo, kjer jih čez čas zajame plamen in v celoti zgorijo. Na Japonskem so uporabljali origami tehniko nekje v letih 1600 in naprej, v namen pakiranja. V Evropi pa se je origami tehnika uporabljala od 1800 naprej, v namene zgibanja prtičkov, kar je postal visok standard namiznih pogrinjkov. Moderni origami, z implementacijo matematičnih izračunov, izdelavo kompleksnih figur in uporabo v inženiringu se je pa razmahnil šele okrog leta 1980. Zgodba modularnega origamija se prične leta 1933, ko je skupina kitajskih prebežnikov bila pridržana na ladji Golden Venture in potem bila zadržana v ameriškem zaporu. Zaporniki so upoabili toaletni papir ali papir iz revij, da so ustvarjali modele, katere so podarili tistim, ki so pomagali prebežnikom in so jih prodajali v dobrodelne namene. Zaradi medijske pokritosti prebežnikov, je modularni origami, poznan pod imenom »Golden Venture folding«, postal prepoznaven po svetu.

Kakšno vlogo pri obeh tehnikah oz. detajlih igra izbrani material?

Kar se papirja tiče pri origami tehniki, je tako, da je zelo odvisno od tega, kako velike koščke želim izdelati. Večji koščki pomenijo hitrejšo izdelavo večjih modelov, manjši koščki pa pomeni manjšo stabilnost velikih modelov vendar mnogo preciznejše detajle. Pri večjih koščkih je debelejši papir pomembnejši, ker se težje prelomijo, vendar ga je tudi težje prepogibati. Prednost pa je, da je pri debelejšem papirju mnogo več barvne izbire, od bleščečega oz. svetlikajočega se papirja, do zelo temnih globokih barv. Manjše koščke pa se iz debelejšega papirja pravzaprav niti ne da narediti, zato uporabljam tanjši papir. Slabost tega tanjšega papirja je to, da je zelo težko dobiti temnejše oz. globlje barvne nianse. V kolikor želim narediti kvaliteten model, je tudi pomembno, da izberem kvalitetnejši papir, namenjen laserskemu tiskanju. Barva je namreč odporna na vročino. UV odpornega papirja žal še nisem videla, zato moram za to poskrbeti sama, enkrat ko je model že narejen.

Pri quilling tehniki pa je papir odvisen od tega, kako velike detajle želim narediti. V kolikor bom delala nek okvir, torej en sloj papirja pokončno zalepljen na podlago, bom vzela debelejši papir, ker je bolj stabilen. Še posebej, če je papirnati trak širši. Pri zvijanju trakcov in potem oblikovanju izbiram debelino papirja glede na velikost oblik. Če izdelujem nekaj milimetrov velike zvitke, potem uporabim tanjši papir. Kadar pa izdelujem nekaj centimetrov velike zvitke, pa debelejši papir. Kvaliteto papirja izberem enako, kot pri origami tehniki, torej na vročino odporen papir za lasersko tiskanje in nato zaščita pred UV žarki. Pri quilling tehnikah se lahko na primer uporablja tudi lepenka ali kar ostanki kartona rolice toaletnega papirja oziroma kuhinjskih brisač, nato pa ročno pobarvam izdelek.

Kje se v Sloveniji ali v Avstriji, kjer sicer bivaš, lahko srečamo z umetnostjo origamijev in quillinga?

 V Sloveniji poznam eno žensko, ki prav tako uporablja umetnost modularnega origamija, le da ga ona kombinira z rožicami izdelanimi iz krep papirja. Slučajno sem jo spoznala preko Facebooka, že po tistem, ko sem se preselila v Avstrijo. V Avstriji pa nisem zasledila, da bi kdo uporabljal te trikotnike za izdelavo modularnih origamijev, temveč le klasične origami umetnike ali modularni origami za izdelavo zved, kock, rožic, nič podobnega temu, kar delam jaz.

Kar se tiče quilling tehnike v Sloveniji nisem zasledila, da bi se kdo s tem ukvarjal. V Avstriji pa obstaja celo spletna stran, kjer prodajajo predloge, že narezane papirnate trakce, orodje in podobno. Orodje za quilling tehniko dobim celo v trgovinah, ki bi jih lahko primerjali z DZSjem ali papirnicami v Sloveniji.

V tem okolišu kjer živim, imam izložbeno okno, včasih pa razstavljam tudi na kakšnih prireditvah ali tržnicah. Glede na reakcijo ljudi, da jim je to nekaj popolnoma novega, bi rekla, da ta umetnost ni ravno razširjena. V izložbenem oknu in na vizitkah predstavljam svoje delo seveda v nemščini. Za spletno predstavitev sem si izbrala večinoma angleščino, ker je to moj prvi tuji jezik, ki ga zares obvladam. S tem lahko dosežem večji obseg publike, ki bo razumela moje delo. Na Youtubu pa naredim tudi podnapise v angleščini, kjer si potem lahko vsak prevede tudi v svoj jezik preko avtomatičnega vmesnika. Skušam si tudi dvigniti prepoznavnost tako, da imam proces dela in svoje izdelke predstavljene na:

•  spletni strani v angleščini (kjer je opis tehnike, velikost in porabljen čas za določen model, v angleščini),

• Facebook strani v angleščini, nemščini in slovenščini in

• Youtube kanalu v angleščini (kjer skušam prikazati poleg modelov tudi tehniko, natančnost in čas, ki je potreben za izdelavo vzorčnega izdelka)

Podprite neodvisni blog. Zgornji prispevek se ni sam preslikal v objavo, čeprav večini morda tako izgleda. Hvaležna vsem za že izkazano podporo, ki imajo “naročnino” krito za mnogo časa <3. PayPal in TRR sta na dnu strani. Hvala.

Berite tudi: